Tu na stranicah jest najvyše aktualne popisanije grammatiky i morfologije Novoslovienskego jezyka. P‘lne popisanije jest v knigie o Novoslovienskem jezyku, ktora jest v fajlu PDF na stranice "Predslovije".
sekcije: imeniky, zaimeniky, priložniky, čiselniky, glagoly, prislovniky, predlogy, sovezniky, častice, transformacija staroslovienskego jezyka popisanije Novosloviensky jezyk jest izdielany jako akademična extrapolacija i modernizacija staroslovienskego i c‘rkvenoslovienskego jezyka do modernego vremene. Grammatika jego ne jest minimalno redukovana jako sut redukovani grammatiky prostejših mežduslovienskih jezykov. Novosloviensky jezyk jest podobniejši živim slovienskim jezykom. Jest to jezyk bogaty, iže imaje grammatiku i morfologiju identičnu ili blizko podobnu živim jezykom. (Jazyk imaje 7 padov v‘kupie s vokativom, jedninu, množinu i dvojinu, 6 glagolnih vremen, itd.) No v razlišeniji ot živih jezykov ne imaje mnogo zakonov i zato ne jest težko razumitielny i učimy. Novosloviensky jezyk jest ot Septembra 2011 členom gruppy tvorcov medžuslovienskego jezyka. Tu možete čitati naše memorandum. principy grammatiky jezyka Novosloviensky jezyk d'rži balanciju medžu triema principami:
kratky pregled grammatiky NS jezyka na 2 stranicah (format PDF ili PNG) Tu možete sebie brati pregled novoslovienskej grammatiky na 2 stranicah texta. Tutoj pregled grammatiky si možete složiti napr. jako marker do knig. 
novosloviensky jezyk imaje fonetično-morfologične pravopisanije To znači, že koreny slov se ne nemožut v rozličnih formah slova (napr. padežah ili glagolnih licah) promienivati. napr. v s‘rbskem i h‘rvatskem jezyku jest pisane slad-ak, slat-ka, slat-ko, no v novoslovienskem jezyku jest slad-k-y, slad-k-a, slad-k-e, slad-k-ost, slad-iti, slad-ienije, ... V novoslovienskih slovah važi zakon, že vsjaky zvuk imaje jedinoznačno svoje pismeno. (Jest to inspiracija reformoj Vuka Karadžiča.) P‘lne popisanije grammatiky i morfologije Novoslovienskego jezyka jest v knigie (originalne pravopisanije imaše dva roz‘lični apostrofy za oba jery, ne imaše [j] jako mekky jer i jotaciju [ija, ije, ...]), no verzija tu popisana jest mala modifikacija originalnego latinskego pravopisanija ot besed na rozličnih internetovih forah v vremeni 2010-2012. Novoslovienski samoglasni: a e i o u y Novoslovienski jotovani (megčeni) samoglasni: -- ie -- -- ju -- Novoslovienski tv'rdi soglasni: d t n r l g k c h Novoslovienski mekki soglasni (palatizovani tv.): dj tj nj rj lj ž č št š Novoslovienski neutralni soglasni: b v z j m p s f th Tv'rdy jor [ъ]: znak ['] (apostrof) Mekky jer [ь]: znak [j] Cyrillica (azbuka) Novoslovienski samoglasni: а е и о у ы Novoslovienski jotovani (megčeni) samoglasni: -- ѣ -- -- ю -- Novoslovienski tv‘rdi soglasni: д т н р л г к ц х Novoslovienski mekki soglasni: дь ть нь рь ль ж ч щ ш Novoslovienski neutralni soglasni: б в з ј м р с ф ѳ/ф Znak št/щ/шт možeme čitati jako zvuk [ʃt] jako v južnih jezykah ili jako [ʃtʃ] jako v vyhodnih jezykah ili jako [tʃ] jako v zapadnih jezykah. p'lne i proste pravopisanije, problema i/y, e/ie i mekkego/tv'rdego jeru Prosto izkazano, NS jezyk jest v sredinie živih slovienskih jezykov, kojiže imajut rozlični kombinacije tutih samoglasnih. Sledujušta tablica ukazaje pričiny novoslovienskego pravopisanija. Prosto fonetičsko jest pravda, že "i/y" i "ie/e" imajut k sebie blizko, no p‘lne NS pravopisanije jest fonetično-morfologične, takože s pomoštij pravopisanija razlišajeme homonyma i pravopisanije nam pomagaje razumiti gramatikie i etymologiji slov.
Novosloviensky jezyk se može pisati takože v prostem pravopisaniji bez rozlišenija i/y, ie/e i tv‘rdego jeru:
zakony pisanija IE/JE/IJE, IA/JA/IJA, IU/JU/IJU, IO/IJO/JO v latinskej abecedie Znak [ie] jest rečeny podobno jako [ije = ie = ě] v slovackem h'rvatskem ili češskem ili jako megke [e] v russkem jezyku. (Alternativno može byt izrečeny jako [ja]) Jest to samo jedin zvuk [je] i ne dva zvuky [i+je].
zakony za pisanije jerov
zakony pisanija tuzih slov Grečska i latinska slova pišeme v originalnem pravopisaniju. Englijska slova i slova iz ostalnih jezykov možeme pisati po foneticki. D‘ržime originalny rod i klonienie nominativu latinskego i grečskego jezyka. napr. grammatika, grupa (grupy, grupie, ... po vzoru žena), fakulta, univerzita (po vzoru žena ot latinskego ženskego facultas, universitas) kapitalizmus (kapitalizma, kapitalizmu, ... po vzoru hleb - kapitalizmusa jest greška), muzeum (muzea, muzeu, ... po vzoru slovo - muzeuma jest greška), forum (fora, foru, ... po vzoru slovo - foruma jest greška), lejzr, komputer, ...
|
|
|
Беседујте с нами!