principy grammatiky priložnikov
Novosloviensky jezyk ještie imaje tri specialni pomagajuči prefixy: Prefix vaz- (počatek diejanija), prefix na- (jedno dov‘ršene diejanije) i prefix iz- (konec diejanija).
Glagoly 1ej klassy imajut tv'rde (-e-) zakončenija v sučnem vremeni: -u -eme -evie -eš -ete -eta -e -ut -ete -у -еме -евіе -еш -ете -ета -е -ут -ете Glagoly 2ej klassy imajut mekke (-i-) zakončenija v sučnem vremeni: -ju (-im) -ime -ivie -iš -ite -ita -i -jut (-it) -ite -ю (-им) -име -ивіе -иш -ите -ита -и -ют (-ит) -ите Jest samo jedno univerzalno zakončenije v prošlem vremeni vsim glagolom rovno 1ej i 2ej klassy: -*h -*hom -*hova -*še -*ste -*sta -*še -*hu -*ste L-participij:-*l, -*la, -*lo, -*li -*х -*хом -*хова -*ше -*сте -*ста -*ше -*ху -*сте Л/партиципиј:-*л, -*ла, -*ло, -*ли * jest samoglasny iz zakončenija infinitivu. Napr. vid-ie-ti -> vid-ie-h, ..., diel-a-ti -> diel-a-še, itd. Ako li jest infinitiv bez samoglasnego (napr. mož-ti), povratno palatizujeme jego L-participij (mož-ti -> mog-l) i do prošlih forem pridavajeme -e- (mož-e-h, mož-e-še, ...) primiery glagolov pisati (suč. kmen piš-), pišu, pišeš, piše, pišeme, pišete, pišut, ..., pisal, pisah, pisaše, ... prositi (suč. kmen pros-), prošu=prosim, prosiš, prosi, prosime, prosite, prošut=prosit, ..., prosil, prosih, prosiše, ... tegnuti (suč. kmen tegn-), tegnu, tegneš, tegne, tegneme, tegnete, tegnut, ..., tegnul, tegnuh, tegnuše, ... diekovati (suč. kmen diekuj-), diekuju, diekuješ, diekuje, diekujeme, diekujete, diekujut, ..., diekoval, diekovah, diekovaše, ... Glagol 1ej klassy DIELATI, DIELANIJE (tv'rdy -EŠ vzor, d‘lžejši prez. kmen) infinitiv diel-ati imperativ dielaj!, -me!, -te! part. a. suč. dielaj-uč-y, -a, -e (dielajuč) part. p. suč. dielaj-em-y, -a, -e part. a. proš. diel-avš-i, -a, -e (dielav) part. p. proš. diel-an-y, -a, -e s u š t e v r e m e singular plural dual 1. lico dielaj-u dielaj-eme dielaj-evie 2. lico dielaj-eš dielaj-ete dielaj-eta 3. lico dielaj-e dielaj-ut dielaj-ete p r o š l e v r e m e singular plural dual 1. lico diel-ah diel-ahom diel-ahova 2. lico diel-aše diel-aste diel-asta 3. lico diel-aše diel-ahu diel-aste L-participij diel-al, -ala, -alo, -ali, ale Glagol 1ej klassy PISATI, PISANIJE (tv'rdy -EŠ vzor, mekky prez. kmen) infinitiv pis-ati imperativ piš!, -me!, -te! part. a. suč. piš-uč-y, -a, -e (pišuč) part. p. suč. piš-em-y, -a, -e part. a. proš. pis-avš-i, -a, -e (pisav) part. p. proš. pis-an-y, -a, -e s u š t e v r e m e singular plural dual 1. lico piš-u piš-eme piš-evie 2. lico piš-eš piš-ete piš-eta 3. lico piš-e piš-ut piš-ete p r o š l e v r e m e singular plural dual 1. lico pis-ah pis-ahom pis-ahova 2. lico pis-aše pis-aste pis-asta 3. lico pis-aše, pis-a pis-ahu pis-aste L-participij pis-al, -ala, -alo, -ali, ale Glagol 2ej klassy SLYŠETI, SLYŠENIJE (mekky -IŠ vzor, palatizacija) infinitiv slyš-eti imperativ slyš!, -me!, -te! part. a. suč. slyš-uč-y, -a, -e (slyšuč) part. p. suč. slyš-im-y, -a, -e part. a. proš. slyš-evš-i, -a, -e (slyšev) part. p. proš. slyš-en-y, -a, -e s u š t e v r e m e singular plural dual 1. lico slyš-u, slyš-im slyš-ime slyš-ivie 2. lico slyš-iš slyš-ite slyš-ita 3. lico slyš-i slyš-ut, slyš-it slyš-ite p r o š l e v r e m e singular plural dual 1. lico slyš-eh slyš-ehom slyš-ehova 2. lico slyš-eše slyš-este slyš-esta 3. lico slyš-eše, slyš-e slyš-ehu slyš-este L-participij slyš-el, -ela, -elo, ali, -ale Glagol 2ej klassy VARITI, VARIENIJE (mekky -IŠ vzor, bez palatizacije) infinitiv var-iti imperativ var!, -me!, -te! part. a. suč. var-juč-y, -a, -e (varjuč) part. p. suč. var-im-y, -a, -e part. a. proš. var-ivš-i, -a, -e (variv) part. p. proš. var-ien-y, -a, -e (-iti -> -ieny) s u š t e v r e m e singular plural dual 1. lico var-ju, var-im var-ime var-ivie 2. lico var-iš var-ite var-ita 3. lico var-i var-jut, var-it var-ite p r o š l e v r e m e singular plural dual 1. lico var-ih var-ihom var-ihova 2. lico var-iše var-iste var-ista 3. lico var-iše var-ihu var-iste L-participij var-il, -ila, -ilo, -ili, -ile glagolny imenik Jest tvorieny ot prošlego pasivnego participija pomočij zakončenija -nije, -tije. napr. dielati ~ dielany ~ dielanije, piti ~ pity ~ pitije participijni prislovniki Sušti participijny prislovnik jest -uč, prošly jest -*v za vsi rody i čisla. napr. dielaj-uč, diel-av: On pišuč svoje pismo je slyšel svojego prijatelja. = On (v vremeni kogda je pisal svoje pismo) je slyšel svojego prijatelja. On napisav svoje pismo je slyšel svojego prijatelja. = On (posle vremene kogda je napisal svoje pismo) je slyšel svojego prijatelja. neredni glagoly byti, jasti, iti Glagol byti jest jediny glagol imajuči proste buduče vreme i kondicional. Tablica s jego konjugacijej jest tu: Neredni glagoly byti, iti , jasti. pregled glagolnih vremen 6 glagolnih vremen: buduče vreme: az budu dielati ty budeš dielati on bude dielati pred‘buduče vreme: az budu dielal ty budeš dielal on bude dielal sučne vreme: az dielaju ty dielaješ on dielaje pred‘sučne vreme: az jesm dielal ty jesi dielal on jest dielal prošle vreme: az dielah ty dielaša on dielaše pred‘prošle vreme: az bieh dielal ty bieša dielal on bieše dielal sučne+predsučne: Blagodarime, že jeste razdielili otpad. (po vremeni, kogda jesme razdielivali, dostavajeme glagodarienije) prošle+predprošle: Blagodarihom, že bieste razdielili otpad. (po vremeni, kogda jesme razdielivali, jesme dostali glagodarienije) budušte+predbudušte: Budeme blagodariti, že budete razdielili otpad. (po vremeni, kogda budeme razdielivati, budeme dostavati glagodarienije) imperativ Imperativ jest tvorieny iz sučnego korene. Imperativ takože imaje zakončenija sučnego plurala i duala 1-ego i 2-ego lica -! -me! -te! -vie! -ta! . napr. dielati, dielaj-eš -> dielaj! dielajte!, ... variti, var-iš -> var! varte!, ... slyšeti, slyš-iš -> slyš!, slyšte!, ...
kondicijonal az dielal byh, ty dielal bys, on dielal by, ... konjunktiv da pišeš!, da pišeme!, ... supinum Dobro jest mi Vas slyšeti. Hoču tebie loviti rybu. passivum
dov'ršeni i nedov'ršeni glagoly Jako v vsih slovienskih jazykah i Novoslovienskij jazyk imaje systemu glagolnih vidov (perfectivum, imperfectivum). Na žalkost v modernih slovienskih jazykah (napr. južni protiv severnim) sut veliki rozliky tutej systemy, koježe dielajut veliki neporozumienija. Da by jesme ne imali ovi komplikacije, Novoslovienskij jazyk imaje samo 5 prostih zakonov:
napr. vazljubiti (počatek ljubienija, posle ktorego človiek načaše ljubiti), napisati (niešto jedin raz pisati), izmieriti (konec mieranija, posle ktorego človiek imaje niešto izmierene) Jako dov‘ršujuči prefixy se možut brati vsi novoslovienski predlogy (napr. na, pod, do, bez, ot, ...), ktori nesut s seboj značenije rovne s predlogom. napr. napisati = pisati na niešto, podkopati = kopati pod niešto, otbiežati = biežati ot niečego, ... p'lny i kratky tvar glagolnih vremen Zapadni i izhodni Slovieni koristiut izv‘ršeni glagoly za budušte vreme (napr. ty napišeš, my napišeme, ...). Problema je v tom, že vsi južnoslovienski izv‘ršeni glagoly ne sut v budučem vremeni. Podobna problema razumienija meždu različnimi slovinenskimi jazykami jest v predbudučem vremeni (napr. ty jesi pisal, oni sut pisali, ...). Zapadni Slovieni ne pišut glagol byti v 3. licu (napr. on psal) i izhodni Slovieni jego ne pišut nikdie (napr. ты писал, они писали, ...). Samo južni Slovieni pišut pomagajuči glagol byti v vsih licah. Novosloviensky jezyk jest jazykom univerzalnim i treba jemu imati p‘lni formy glagolnih vremen. No ako li človiek govori na Sloviena iz naroda, kojže zna i koristi kratki formy, može takože tute kratki formy koristiti v svojej novoslovienskej reči. Např. na Rusa ili Čeha ne jest treba govoriti ty budeš napisati, i može se kazati samo ty napišeš. Ili na H‘rvata se nemože kazati on pisal, no treba jest p‘lno govoriti on jest pisal ili on je pisal. Podobna jest problema kontrakcije medžuvokalnej joty (dielaješ, dielajeme, ...). Mnogi moderni jazyky ju transformirajut na prosty vokal (napr. dielaš, dielame, ...), no ova kontrakcija ne jest rovna v vsih licah (napr. 3. lico mn. dielajut ne jest transformirane i jotu imaje). Po ovej pričinie jest lučše d'ržeti p'lni originalni formy iz staroslovienskego jazyka. |
glagoly
Subpages (1):
glagoly iti, jasti, byti