principy grammatiky zaimenikov
lični i reflexivni zaimeniky AZ, TY, SE 1.p. (nominativ) az, ja ty ---- 2.p. (genitiv) mne tebe sebe 3.p. (dativ) mnie, mi tebie, ti sebie, si 4.p. (akuzativ) mne, me tebe, te sebe, se 5.p. (vokativ) ---- ty ---- 6.p. (lokal) mnie tebie sebie 7.p. (instrumental) mnoj teboj seboj MY, VY mn.č. (plural) dv.č. (dual) 1.p. (nominativ) my vy na, mydva va, vydva 2.p. (genitiv) nas vas naj vaj 3.p. (dativ) nam vam nama vama 4.p. (akuzativ) nas, ny vas naj vaj 5.p. (vokativ) my vy na, mydva va, vydva 6.p. (lokal) nas vas naj vaj 7.p. (instrumental) nami vami nama vama ličny zaimenik ON-ONA-ONO ON-ONA-ONO j.č. (singular) 1.p. (nominativ) on ona ono 2.p. (genitiv) jego, njego jej, njej jego, njego 3.p. (dativ) jemu, njemu jej, njej jemu, njemu 4.p. (akuzativ) jego (go), njego ju, nju je, nje 5.p. (vokativ) ---- ---- ---- 6.p. (lokal) njem njej njem 7.p. (instrumental) njim njej njim mn.č. (plural) 1.p. (nominativ) oni 2.p. (genitiv) jih, njih 3.p. (dativ) jim, njim 4.p. (akuzativ) je, nje 5.p. (vokativ) ---- 6.p. (lokal) njih 7.p. (instrumental) njimi dv.č. (dual) 1.p. (nominativ) one 2.p. (genitiv) ju 3.p. (dativ) jima, njima 4.p. (akuzativ) je, nje 5.p. (vokativ) ---- 6.p. (lokal) nju 7.p. (instrumental) njima Množina i dvojina imaje rovni tvary za vsi rody (mužsky, žensky i sredny). N-tvary sut za predlogy, jotizirani-tvary sut za proste klonienije bez predlogov: napr. bez njego, za njego, imajeme jego, ... ukazujuči zaimeniky TOJ-TA-TO i SEJ-SA-SE - tv'rdy i mekky univerzalny vzor Ukazujuči zaimeniky SEJ-SA-SE i TOJ-TA-TO sut takože univerzalnimi vzorami klonienija vsih priložnikov, zaimenikov i čiselnikov. Zaimenik SEJ jest starosloviensky zaimenik, ježe konstruuje mnogo mežduslovienskih slov. (dne+sego = dnes/segodnie, večera+sego = večeras, jutra+sego = jutras, ...). Tuti dva univerzalne vzora jeste vzorama vsih priložnikov, vsih ostalnih zaimenokov i mnogih čiselnikov. TOJ-TA-TO tv'rdy univerzalny vzor klonienija j.č. (singular) 1.p. (nominativ) toj ta to 2.p. (genitiv) togo toj togo 3.p. (dativ) tomu toj tomu 4.p. (akuzativ) togo (toj) tu to 5.p. (vokativ) ---- ---- ---- 6.p. (lokal) tom toj tom 7.p. (instrumental) tiem toj tiem mn.č. (plural) 1.p. (nominativ) ti 2.p. (genitiv) tieh 3.p. (dativ) tiem 4.p. (akuzativ) te 5.p. (vokativ) ---- 6.p. (lokal) tieh 7.p. (instrumental) tiemi dv.č. (dual) 1.p. (nominativ) te 2.p. (genitiv) tu 3.p. (dativ) tiema 4.p. (akuzativ) te 5.p. (vokativ) ---- 6.p. (lokal) tu 7.p. (instrumental) tiema SEJ-SA-SE mekky univerzalny vzor klonienija j.č. (singular) 1.p. (nominativ) s-ej s-a s-e 2.p. (genitiv) s-ego s-ej s-ego 3.p. (dativ) s-emu s-ej s-emu 4.p. (akuzativ) s-ego s-u s-e 5.p. (vokativ) ---- ---- ---- 6.p. (lokal) s-em s-ej s-em 7.p. (instrumental) s-im s-ej s-im mn.č. (plural) 1.p. (nominativ) si 2.p. (genitiv) sih 3.p. (dativ) sim 4.p. (akuzativ) se 5.p. (vokativ) ---- 6.p. (lokal) sih 7.p. (instrumental) simi dv.č. (dual) 1.p. (nominativ) se 2.p. (genitiv) su 3.p. (dativ) sima 4.p. (akuzativ) se 5.p. (vokativ) ---- 6.p. (lokal) su 7.p. (instrumental) sima zaimenik VSEJ-VSA-VSE ot zaimenika SEJ-SA-SE Jest to takože stary zaimenik, iže konstruuje mnogo mežduslovienskih slov. (vsesloviensky, vsemir, ...) VSEJ-VSA-VSE mekky univerzalny vzor klonienija j.č. (singular) 1.p. (nominativ) vs-ej vs-a vs-e 2.p. (genitiv) vs-ego vs-ej vs-ego 3.p. (dativ) vs-emu vs-ej vs-emu 4.p. (akuzativ) vs-ego vs-u vs-e 5.p. (vokativ) ---- ---- ---- 6.p. (lokal) vs-em vs-ej vs-em 7.p. (instrumental) vs-im vs-ej vs-im prisvojitielny zaimenik MOJ, TVOJ, SVOJ, NAŠ, VAŠ napr. j.č. (singular): MOJ, TVOJ, SVOJ, NAŠ, VAŠ mekky univerzalny vzor klonienija j.č. (singular) 1.p. (nominativ) moj naš moja naša moje naše 2.p. (genitiv) mojego našego mojej našej mojego našego 3.p. (dativ) mojemu našemu mojej našej mojemu našemu 4.p. (akuzativ) mojego našego moju našu moje naše 5.p. (vokativ) moj naš moja naša moje naše 6.p. (lokal) mojem našem mojej našej mojem našem 7.p. (instrumental) mojim našim mojej našej mojim našim prisvojitielny zaimenik JEGO, ... Sut to genitivy zaimenika ON, ONA, ONO jako jego, jej, jego, jih, ju. Imaje samo jedin tvar v vsih padežah. napr. to jego slovo, togo jego slova, tomu jego slovu, to jego slovo, ... pytatielny zaimenik KTO, ŠTO/ČO KTO tv'rdy univerzalny vzor klonienija ŠTO mekky univerzalny vzor klonienija j.č. (singular) 1.p. (nominativ) kto što/čo 2.p. (genitiv) k-ogo č-ego 3.p. (dativ) k-omu č-emu 4.p. (akuzativ) k-ogo što/čo 5.p. (vokativ) ---- ---- 6.p. (lokal) k-om č-em 7.p. (instrumental) k-iem č-im Specijalni pytatielni zaimeniky KTO, ŠTO/ČO imajut samo jedninu (KTO = tv'rdy vzor, ŠTO=mekky vzor) i imajut samo jedin tvar za vsi rody (m+f+n). pytatielny zaimenik KTORY-KTORA-KTORE, JAKY-JAKA-JAKE KTORY-KTORA-KTORE mekky univerzalny vzor klonienija JAKY-JAKA-JAKE mekky univerzalny vzor klonienija j.č. (singular) 1.p. (nominativ) ktory jaky ktora jaka ktore jake 2.p. (genitiv) ktorego jakego ktorej jakej ktorego jakego 3.p. (dativ) ktoremu jakemu ktorej jakej ktoremu jakemu 4.p. (akuzativ) ktorego jakego ktoru jaku ktore jake 5.p. (vokativ) ---- ---- ---- ---- ---- ---- 6.p. (lokal) ktorem jakem ktorej jakej ktorem jakem 7.p. (instrumental) ktorim jakim ktorej jakej ktorim jakim Zaimenik KTORY-KTORA-KTORE imaje synomymum KOJ-KOJA-KOJE (ktorego=kojego, ...). S pomoštij počatkov ni-, nie-, in-, ta-, vs- možeme tvoriti zaimeniky jako napr.
razlika medžu KTORY-KTO i JAKY-ŠTO Zaimenik KTORY-KTORA-KTORE jest semantično identičny s zaimenikom KTO. Zaimenik ŠTO/ČO jest semantično identičny s zaimenikom JAKY-JAKA-JAKE. Jih raznica jest samo v tom, že KTORY, JAKY jest na grammatičnej poziciji priložnika, i KTO, ŠTO/ČO jest na grammatičnej poziciji imenika. otnosny zaimenik v podrednih izrečenijah IŽE, JEMUŽE, ... Vsi lični zaimeniky možut byti transformovani na otnosni, ako li imajut zakončenie -že (napr. jemu-že, čemu-že, taky-že, ...). No po vzoru staroslovienskego jazyka imajut prednost zaimeniky sotvorieni iz ON-ONA-ONO, ktori imajut v nominativu specialny univerzalny tvar iže: j.č. (singular) 1.p. (nominativ) iže iže iže 2.p. (genitiv) jego-že, njego-že jej-že, njej-že jego-že, njego-že 3.p. (dativ) jemu-že, njemu-že jej-že, njej-že jemu-že, njemu-že 4.p. (akuzativ) jego-že, je-že ju-že je-že 5.p. (vokativ) ---- ---- ---- 6.p. (lokal) njem-že njej-že njem-že 7.p. (instrumental) njim-že njej-že njim-že mn.č. (plural) 1.p. (nominativ) iže 2.p. (genitiv) jih-že, njih-že 3.p. (dativ) jim-že, njim-že 4.p. (akuzativ) je-že 5.p. (vokativ) ---- 6.p. (lokal) njih-že 7.p. (instrumental) njimi-že dv.č. (dual) 1.p. (nominativ) iže 2.p. (genitiv) ju-že 3.p. (dativ) jima-že, njima-že 4.p. (akuzativ) je-že 5.p. (vokativ) ---- 6.p. (lokal) nju-že 7.p. (instrumental) njima-že razlika medžu otnosnima zaimenikama v podrednih izrečenijah IŽE i KTORY Mnogim ljudim jesta KTORY i IŽE ekvivalentne. Navyše, mnogi moderni slovienski jezyky staroslovienske IŽE ne znajut. Ne jest nijaky problem koristienija samo zaimenika KTORY. No kto hoče, može znati malu semantičnu razliku:
|
|
|