priložniky

principy grammatiky priložnikov
  1. Sut tri rody i tri čisla,  dual ne je treba koristiti.

  2. Jesta dva osnovna vzora klonienija: tv'rdy i mekky. Tv'rdy koristi v svojih zakončenijah -o- -ie-, mekky koristi v svojih zakončenijah -e- -i-.
    napr. tv'rde  -ogo, -iem i mekke -ego, -im.

  3. Dual i plural vsih vzorov jest jedinaky i ne razlišaje mužsky, žensky ili sredny rod.

  4. Padežni zakončenija zaimenikov sut rovni s padežnimi zakončenijami priložnikov.


zakončenija priložnikov

Vsi novoslovienski priložniky imajut samo jedin mekky vzor za klonienije ot zaimenika SEJ-SA-SE, i ako alternativa možut imati tv'rdy vzor TOJ-TA-TO. Množina i dvojina jesta rovne za vsim rodam (mužskemu, ženskemu i srednemu). Mužsky rod v nominativu jedniny jest -y.
napr.
       toj dobry,  dobr-ego, dobr-emu, dobr-ego, ... ,    (možna alternativa koristienijem tv'rdego vzora TOJ-TA-TO: dobr-ogo, dobr-omu, ...)
       ta  dobra,  dobr-ej,  dobr-ej,  dobr-u,   ... ,
       to  dobre,  dobr-ego, dobr-emu, dobr-e,   ... .

       toj sviežy,  sviež-ego, sviež-emu, sviež-ego, ... ,
       ta  svieža,  sviež-ej,  sviež-ej,  sviež-u,   ... ,
       to  svieže,  sviež-ego, sviež-emu, sviež-e,   ... .


Novosloviensky jezyk imaje samo jedin mekky vzor (ot miestoimen SEJ-SA-SE) i varijantny tv'rdy vzor (TOJ-TA-TO) za klonienie priložnikov. Jest rovno, ako li to sut imena v nominativu -y/-i, -a, -e, ili -, -a, -o.

napr. jako jednina:
1.p. (nominativ)    dobr-y              dobr-a              dobr-e             
2.p. (genitiv)      dobr-ego            dobr-ej             dobr-ego           
3.p. (dativ)        dobr-emu            dobr-ej             dobr-emu           
4.p. (akuzativ)     dobr-y, -ego        dobr-u              dobr-e             
5.p. (vokativ)      dobr-y              dobr-a              dobr-e             
6.p. (lokal)        dobr-em             dobr-ej             dobr-em            
7.p. (instrumental) dobr-im             dobr-ej             dobr-im            

1.p. (nominativ)    sviež-y             sviež-a             sviež-e            
2.p. (genitiv)      sviež-ego           sviež-ej            sviež-ego          
3.p. (dativ)        sviež-emu           sviež-ej            sviež-emu          
4.p. (akuzativ)     sviež-y, -ego       sviež-u             sviež-e            
5.p. (vokativ)      sviež-y             sviež-a             sviež-e            
6.p. (lokal)        sviež-em            sviež-ej            sviež-em           
7.p. (instrumental) sviež-im            sviež-ej            sviež-im           

1.p. (nominativ)    petrov-             petrov-a            petrov-o           
2.p. (genitiv)      petrov-ego          petrov-ej           petrov-ego         
3.p. (dativ)        petrov-emu          petrov-ej           petrov-emu         
4.p. (akuzativ)     petrov-  , -ego     petrov-u            petrov-o           
5.p. (vokativ)      petrov-             petrov-a            petrov-o           
6.p. (lokal)        petrov-em           petrov-ej           petrov-em          
7.p. (instrumental) petrov-im           petrov-ej           petrov-іm          


gradacija (pozitiv, komparativ, superlativ)

Novosloviensky jezyk imaje dvie formie gradacije. P‘rva forma, jiže može palatizovati tv‘rdi s‘glasni, jest:
  1. drag-y, drag-a, drag-e
  2. draž-ejš-y, draž-ejš-a, draž-ejš-e                                  (ot ...)
  3. naj-draž-ej-šy, naj-draž-ejš-a, naj-draž-ejš-e         (iz ...)
Vtora forma jest kombinacija slov vyše i najvyše:
  1. dragy
  2. vyše dragy
  3. najvyše dragy
Sut takože neredni priložniky jako:
  • veliky, bolšy
  • dobry, lučšy
  • blagy, unšy            (alternativa blažejšy može byti)
  • maly, menšy
  • zly, goršy               (alternativa zlejšy može byti)
Komparaciju tvori 2.p. (genitiv) i može byti s predlogom ot:
napr. Az jesm bogatejšy (ot) tebe. Polska jest bolša krajina (ot) Čehije.

Identifikaciju jednego člena iz gruppy tvori superlativ s 2.p. (genitiv) s predlogom iz:
napr. Rossija jest najbolša d‘ržava iz vsih slovienskih krajin.


Augmentiv

Augmentiv jest specijalna forma pozitiva (naj+pozitiv), jiže umnožuje svojstvo bez komparacije. Napr. najuvažimy gospodi! najčitajema kniga.


Tvorienije iz drugih slov

napr. S‘rb/s‘rbsky, Grek/grečsky (zakončenije -sky,-ska,-ske palatizuje k->č, h->š, g->ž)
Comments