transformacija staroslovienskego jezyka

  1. Moderne slova (napr. faktura, biznes, komputer, ...) sut generovani iz modernih živih jezykov. Ovu rabotu dielaje team Interslavic lexicon.

  2. Novosloviensky jezyk (NS) imaje svoj slovny korpus i fonetiku na baze staroslovienskego (starego c‘rkvenoslovienskego) jazyka iz vremene IX-XI stoletija. To jest razlika ot jezyka Slovianski (SL), iže formuje slova iz hypotetičnego jezyka praslovienskego, ktory literarni pametniky ne imaje (s‘ravnijte s tutoj stranicoj jazyka Slovianski).
    napr. NS krava = SL korva, NS glava = SL glova, NS grad = SL grod, NS t‘lsty = SL tolsty, ...

Transformacija jera i jora
  1. Mekky jer pišeme za d, t, n, r, l jako [j] v latinskej i jako [ь] v kyrillskej abecedie. (V s‘rbskej verziji kyrillice možno pisati дј, тј, нј/њ, рј, лј/љ.)
    napr. ljubiti (љубити = любити), konj (коњ/конь), ...

  2. Tv‘rdy jor jest kratky samoglasnik podobny bulgarskemu jеzyku i pišeme jego jako apostrof [] v latinskej (i s‘rbskej kyrillici) ili jako [ъ] v kyrillskej abecedie.

  3. Novosloviensky jezyk ne imaje vsi jery, ktori biehu v staroslovienskem jazyku. Mekki jery v silnej poziciji sut transformovani na nestale [e] i tv'rdi jory sut transformovani na nestale [o].  napr. otec/otca/otcu, pes/psa/psu, son/sna/snu itd.

  4. Novosloviensky jezyk preferuje p‘lnu vokalizaciju i zaštituje koreny slov. Vsim slogam jest treba imati samoglasnik. To jest pričina, zašto pišeme jer pred slogotvornimi r i l
    napr. p‘lnieny (jako pɜl+nie+ny)...

  5. V slogah tvorienih samo jednim soglasnim i tv'rdim jorom (napr. ili ) tv'rdy jor transformirujeme na -o-.
    napr. sotvoriti (jako so+tvo+ri+ti)

Transformacija nasalnih, jotovanih nasalnih i jatja
  1. Staroslovienske [ѫ] jest transformovane na blizky zvuk [u] podobno jako v mnogih živih jezykah.
    napr. мѫжь muž, рѫка ruka, ѫзкый uzky, ѫтроба utroba, ...

  2. Staroslovienske [ѭ] jest transformovane na blizky zvuk [ju] podobno jako v mnogih živih jezykah.
    napr. знаѭ znaju, ...

  3. Staroslovienske [ѧ] jest na  transformovane do [e] podobno jako v mnogih živih jezykah. 
    napr. имѧ ime, пѧть pet, свѧтый svetij, ослѧ osle,oslete (donkey cub), жѧтва žetva (harvest), клѧтва kletva (malediction), клѧти kleti (to cuss), ...

  4. Staroslovienske [ѩ] jest transformovane do [je], i na koncah slov jako [ja]. 
    napr. шиѩ šija (neck), ѩзыкъ jezyk, приѩти prijati (to accept), ѩчмы, ѩчмене ječmen (barley), ...

  5. Staroslovienske [ѣ] se v kyrillici piše i jest transformovane v latinici na [ie]. Posle C, Č, S, Š, Z, Ž se piše jako proste [e]. (Proste pravopisanije piše [e] na vsih pozicijah)
    napr. млѣко mleko, лѣсъ lies, рѣка rieka, сѣно seno, мѣдь miedj (cooper, metal Cu), вѣдѣти viedieti, вѣра viera, нѣкто niekto, ...
     
Transformacija št/щ

  1. Щ pišeme jako [št] na počatkah slov i na drugih miestah jako [č].
    napr. štit, svieča, ače, občina, ...


Transformacija slogotvornih R i L

  1. Tv‘rdy jor jest pred slogotvornimi [r] i [l], iže se čitaje jako veliko kratky samoglasnij [ɜ] podobno jako v bulgarskem jezyku.
    napr. v‘lk, v‘lka, v‘lči, ... tv‘rdy, ..., p‘lny, trg, b‘rzy, k‘rčma, m‘rtvy, ...

Hypotetičny prasloviensky jezyk

NS jezyk d‘rži formu literarnego staroslovienskego jezyka, iže imaše južnosloviensku (ili starobulgarsko-moravsku) modifikaciju praslovienskih slov. (Naslednik staroslovienskego jazyka takože jest dodnes živij c‘rkvenoslovienskij jazyk.)

  1. Praslovienske [or] jest transformovane do [ra].
    napr. krava, grad, ...

  2. Praslovienske [ol] jest transformovane do [la].
    napr. glava, mlady, ...

  3. Praslovienske [er] jest transformovane do [re].
    napr. breg, pred, ...

  4. Praslovienske [kt (=šč), tj] jest transformovane do [št] ili do [č] na konceh slov.
    napr. štit, štedrij, noč, svieča, ...

  5. Praslovienske [kv] jest transformovane do [cv].
    napr. cviet, ...

  6. Praslovienske [gv] jest transformovane do [zv].
    napr. zviezda, ...

  7. Praslovienske [dj] jest transformovane do [].
    napr. medžu, ...

  8. Praslovienske [g] jest transformovane do [g] i može se govoriti tv'rdo jako v južnih jezykah ili megko jako v ukrajinskem, češskem i slovackem jezyku.
    napr. noga, ...