- Moderne slova (napr. faktura, biznes, komputer, ...) sut generovani iz modernih živih
jezykov. Ovu rabotu dielaje team Interslavic lexicon.
- Novosloviensky jezyk (NS) imaje svoj slovny korpus i fonetiku na baze staroslovienskego (starego c‘rkvenoslovienskego) jazyka iz vremene IX-XI stoletija. To jest razlika ot jezyka Slovianski (SL), iže formuje slova iz hypotetičnego jezyka praslovienskego, ktory literarni pametniky ne imaje (s‘ravnijte s tutoj stranicoj jazyka Slovianski).
napr. NS krava = SL korva, NS glava = SL glova, NS grad = SL grod, NS t‘lsty = SL tolsty, ...
Transformacija jera i jora
- Mekky jer pišeme za d, t, n, r, l
jako [j] v latinskej i jako [ь] v kyrillskej abecedie. (V
s‘rbskej verziji kyrillice možno pisati дј, тј, нј/њ,
рј, лј/љ.)
napr. ljubiti (љубити = любити),
konj (коњ/конь), ...
- Tv‘rdy jor
jest kratky samoglasnik podobny bulgarskemu jеzyku i pišeme jego jako apostrof [‘] v latinskej (i s‘rbskej kyrillici) ili jako
[ъ] v kyrillskej abecedie.
- Novosloviensky jezyk ne imaje vsi jery, ktori biehu v staroslovienskem jazyku. Mekki jery v silnej poziciji sut transformovani na nestale [e] i tv'rdi jory sut transformovani na nestale [o]. napr. otec/otca/otcu,
pes/psa/psu,
son/sna/snu itd.
- Novosloviensky
jezyk preferuje p‘lnu vokalizaciju i zaštituje koreny slov. Vsim slogam jest treba imati samoglasnik. To jest pričina, zašto pišeme jer pred slogotvornimi r i l
napr. p‘lnieny (jako pɜl+nie+ny)...
- V slogah tvorienih samo jednim soglasnim i tv'rdim jorom (napr. sъ ili vъ) tv'rdy jor transformirujeme na -o-.
napr. sotvoriti (jako so+tvo+ri+ti)
Transformacija nasalnih, jotovanih nasalnih i jatja
- Staroslovienske [ѫ] jest transformovane na blizky zvuk [u] podobno jako v mnogih živih jezykah.
napr. мѫжь → muž, рѫка → ruka, ѫзкый → uzky, ѫтроба → utroba, ...
- Staroslovienske [ѭ]
jest transformovane na blizky zvuk [ju] podobno jako v mnogih živih jezykah.
napr. знаѭ → znaju, ...
- Staroslovienske [ѧ] jest na transformovane do [e] podobno jako v mnogih živih jezykah.
napr. имѧ → ime, пѧть → pet, свѧтый → svetij, ослѧ → osle,oslete (donkey cub), жѧтва → žetva (harvest), клѧтва → kletva (malediction), клѧти → kleti (to cuss), ...
- Staroslovienske [ѩ]
jest transformovane do [je], i na koncah slov jako [ja].
napr. шиѩ → šija (neck), ѩзыкъ → jezyk, приѩти → prijati (to accept), ѩчмы, ѩчмене → ječmen (barley), ...
- Staroslovienske [ѣ]
se v kyrillici piše i jest transformovane v latinici na [ie]. Posle C, Č, S, Š, Z, Ž se piše jako proste [e]. (Proste pravopisanije piše [e] na vsih pozicijah)
napr. млѣко → mleko, лѣсъ → lies, рѣка → rieka, сѣно → seno, мѣдь → miedj (cooper, metal Cu), вѣдѣти → viedieti, вѣра → viera, нѣкто → niekto, ...
Transformacija št/щ
- Щ pišeme jako [št] na počatkah slov i na drugih miestah jako [č].
napr. štit, svieča, ače, občina, ...
Transformacija slogotvornih R i L
- Tv‘rdy jor jest pred slogotvornimi [r] i [l], iže se čitaje jako veliko kratky samoglasnij [ɜ] podobno jako v bulgarskem jezyku.
napr. v‘lk, v‘lka, v‘lči,
... tv‘rdy, ..., p‘lny, t‘rg, b‘rzy, k‘rčma, m‘rtvy, ...
Hypotetičny prasloviensky jezyk
NS jezyk d‘rži formu literarnego staroslovienskego jezyka, iže imaše južnosloviensku (ili starobulgarsko-moravsku) modifikaciju praslovienskih slov. (Naslednik staroslovienskego jazyka takože jest dodnes živij c‘rkvenoslovienskij jazyk.)
- Praslovienske [or] jest transformovane do [ra].
napr. krava, grad, ...
- Praslovienske [ol] jest transformovane do [la].
napr. glava, mlady, ...
- Praslovienske [er] jest transformovane do [re].
napr. breg, pred, ...
- Praslovienske [kt (=šč), tj] jest transformovane do [št] ili do [č] na konceh slov.
napr. štit, štedrij, noč, svieča, ...
- Praslovienske [kv] jest transformovane do [cv].
napr. cviet, ...
- Praslovienske [gv] jest transformovane do [zv].
napr. zviezda, ...
- Praslovienske [dj] jest transformovane do [dž].
napr. medžu, ...
- Praslovienske [g] jest transformovane do [g] i može se govoriti tv'rdo jako v južnih jezykah ili megko jako v ukrajinskem, češskem i slovackem jezyku.
napr. noga, ...
|
|
